Prispevki

Dve strani istega prispevka

Prispevke za socialno varnost plačata dve strani: delojemalec jih ima odtegnjene od bruto plače, delodajalec pa jih plača na vrh bruto plače. Oboji se obračunajo od iste osnove — bruto plače. Skupaj se s prispevki financirajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, starševsko varstvo in dolgotrajna oskrba.

Prispevki delojemalca (23,1 %)

Delojemalec od bruto plače plača skupaj 23,1 % prispevkov, in sicer: pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ) 15,5 %, obvezno zdravstveno zavarovanje 6,36 %, zavarovanje za primer brezposelnosti 0,14 %, starševsko varstvo 0,1 % in dolgotrajno oskrbo 1 %. Največji del odnese pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Prispevek za dolgotrajno oskrbo je novost — velja od sredine leta 2025 in ga plačata tako delojemalec kot delodajalec.

Za neto plačo je ključno, da vsi prispevki delojemalca znižajo osnovo za dohodnino. Bruto plača, zmanjšana za teh 23,1 %, je izhodišče, od katerega se nato odštejejo še olajšave in šele nato obračuna dohodnina. Prispevki torej znižajo plačo dvojno: enkrat kot neposredni odtegljaj od bruto plače in drugič s tem, da znižajo davčno osnovo.

Prispevki delodajalca (17,1 %)

Delodajalec na vrh bruto plače plača še 17,1 % prispevkov: PIZ 8,85 %, zdravstveno zavarovanje 6,56 %, prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni 0,53 %, zavarovanje za zaposlovanje 0,06 %, starševsko varstvo 0,1 % in dolgotrajno oskrbo 1 %. Teh prispevkov na plačilni listi zaposleni ne vidi, ker niso del njegove plače — so pa del cene dela. Skupni strošek delodajalca je torej bruto plača, povečana za 17,1 %. Kalkulator to ceno dela prikaže posebej, da je vidno, koliko zaposleni dejansko stane delodajalca v primerjavi s tem, kar pride na račun.

Ali obstaja najvišja osnova?

Za standardno zaposlitev (delovno razmerje) najvišje osnove za prispevke ni — prispevki se obračunajo od celotne bruto plače, ne glede na njeno višino. To Slovenijo loči od nekaterih sosednjih ureditev, kjer je osnova za del prispevkov navzgor omejena. Obstaja pa minimalna osnova za prispevke, določena kot 60 % povprečne plače prejšnjega leta. Ta osnova je spodnja meja in zaveže predvsem pri zelo nizkih ali delnih plačah; kalkulator pri bruto plači pod minimalno plačo prikaže opozorilo, minimalne osnove pa samodejno ne uporabi (natančen znesek in razdelitev morebitnega doplačila sta odprti vprašanji do potrditve).

Zakaj sta obe strani pomembni

Ko primerjate plače ali ponudbe za delo, je koristno vedeti, katera številka je katera. Bruto plača je izhodišče za prispevke delojemalca; neto plača je tisto, kar ostane po prispevkih in dohodnini; cena dela pa je bruto plača, povečana za prispevke delodajalca. Ista neto plača lahko pomeni različno visoko ceno dela in obratno. Vse stopnje na tej strani so namenjene okvirni predstavi, ne uradni ali davčni odločitvi.

Celotna vsebina te strani se še dopisuje.