Dohodnina

Pet razredov, ena osnova

Dohodnina od dohodka iz delovnega razmerja se v Sloveniji odmerja progresivno po petih dohodninskih razredih. Mejne stopnje so 16 %, 26 %, 33 %, 39 % in 50 %. Progresija pomeni, da se višja stopnja vedno uporabi samo za tisti del dohodka, ki presega mejo razreda — nikoli za celoten dohodek naenkrat. Kdor z zadnjim evrom plače stopi v višji razred, torej ne plača višje stopnje od cele plače, ampak le od tega presežka. Prikazane stopnje sledijo Zakonu o dohodnini, navedenemu na tej strani; če se je predpis nedavno spremenil, sprememba tukaj morda še ni upoštevana, in nobena ni šla skozi našo končno odobritev — oglejte si navedeni vir ali se obrnite na pristojni organ.

Bistvena je razlika, iz česa se dohodnina sploh računa. Osnova ni bruto plača, temveč osnova za dohodnino — bruto plača, zmanjšana za prispevke delojemalca in za olajšave. Prispevki za socialno varnost (skupaj 23,1 %, vključno z dolgotrajno oskrbo) se pri izračunu osnove v celoti odštejejo, prav tako splošna olajšava in olajšave za vzdrževane družinske člane. Šele od tega, kar ostane, se obračuna akontacija dohodnine. Zato je dejanska obdavčitev plače precej nižja od golega pogleda na mejne stopnje.

Kje ležijo meje med razredi

Obračun poteka mesečno, kot akontacija dohodnine, in sicer po eni dvanajstini letne lestvice. V mesečnem obračunu velja stopnja 16 % do osnove 810,12 €, 26 % do 2.382,70 €, 33 % do 4.765,41 €, 39 % do 6.862,19 € ter najvišja stopnja 50 % za del osnove nad zadnjo mejo. Te mesečne meje so dvanajstina letnih; letne se vsako leto uskladijo, zato niso enkrat za vselej določene. Kalkulator na tej strani računa mesečno, zato uporablja mesečne meje — z letnimi mejami, ki se pojavijo pri letni odmeri dohodnine, jih ni smiselno mešati.

Pri plači okoli povprečja (2.536,03 € bruto) na dejansko neto plačo najbolj vplivata prav prvi dve stopnji in višina olajšav — najvišji stopnji zadeneta le tisti del osnove, ki presega precej višje mesečne meje.

Splošna olajšava zniža osnovo — bolj pri nižjih plačah

Preden se osnova obdavči, se od nje odšteje splošna olajšava. Osnovni mesečni znesek je 462,66 €, a pri nižjih plačah je olajšava večja: dokler bruto plača ne preseže praga 1.480,51 €, se osnovnemu znesku prišteje še dodatni del, ki z višino plače linearno pada. Nad tem pragom velja le osnovni znesek. Posledica je, da zaposleni z nižjo plačo obdrži sorazmerno več — prav zato, ker mu pripada višja splošna olajšava, ki mu bolj zniža osnovo za dohodnino. Dva sodelavca z različno plačo imata tako lahko različno visoko olajšavo in različno efektivno obdavčitev.

Olajšave za vzdrževane družinske člane

Osnovo za dohodnino dodatno znižajo olajšave za vzdrževane družinske člane. Za otroke se seštevajo po vrstnem redu rojstva — 249,65 € na mesec za prvega otroka, 271,40 € za drugega in 452,67 € za tretjega, za vsakega naslednjega pa še več. Za mlade do 29 let velja posebna osebna olajšava 120,29 € na mesec. Podroben pregled vseh olajšav je na strani o olajšavah; tu je pomembno le, da vse te olajšave znižajo osnovo za dohodnino, ne pa neposredno plače — nižja osnova pomeni nižjo dohodnino in višjo neto plačo.

Kaj ta stran ne obravnava

Akontacija dohodnine se obračuna zaokroženo na eurocente. Pregled se drži mesečnega izračuna iz delovnega razmerja (zaposlitve) in ne obravnava letne odmere dohodnine v vseh podrobnostih, olajšave za vzdrževanega zakonca, dohodkov iz dejavnosti ali sočasnih zaposlitev pri več delodajalcih. Pri letni odmeri se lahko končni obračun razlikuje od seštevka mesečnih akontacij. Vse stopnje in zneski na tej strani so namenjeni okvirni predstavi, ne uradni ali davčni odločitvi.

Celotna vsebina te strani se še dopisuje.